Arco z gostom Ivanom

Besedilo in fotografije: Borut Naglič

V zadnjih dneh septembra 2004 sva z gostom Ivanom obiskala Arco, meko adrenalinskih sportov, ki obiskovalcem ponuja od surfanja na Gardskem jezeru, preko gorskega kolesarjenja do plezanja v prepadnih stenah doline Valle del Sarca.

Za prvi dan sva izbrala ne pretežko, dobro opremljeno smer "Genoma" v 250 metrov visoki steni Pian dela Paia. Smer nama je ponudila lepo plezarijo v čvrsti skali, zmernih težavnosti tja do 6a. Skratka, en sam užitek v konstantni vertikali.


Arco
Arco
Arco
Arco
Arco
Zvečer sva pripravila opremo za naslednji dan in popolnila energijske zaloge. Pred nama je bil vzpon, ki se ga v svoji zbirki ne bi sramovali niti zelo dobri alpinisti.

Po vstajanju ob pol štirih zjutraj in kratki vožnji je sledila slaba urica dostopa pod ogromno steno Monte Brenta. Stena premore 1000 višinskih metrov mogočnih previsov, ki se zložno nalagajo drug na drugega. Čisto zgoraj se vrh prevesi približno 60 m nad vpadnico, kar s pridom izkoriščajo BASE jumperji. Imela sva čast doživeti te vratolomne skoke v osrčju stene.

Najina smer "Via degli amici" (Smer prijateljev) poteka spodaj v vpadnici previsov in je mestoma izpostavljena zapadnemu kamenju, kar zbuja nekoliko neprijetne občutke. Približno na tretjini stene smer zavije levo v gigantsko zajedo - kamin, ki je po mojem mnenju ključni del smeri (slabo varovanje, krušljivost, težavnost do "6a"). Arco
Arco
Arco
Arco
Zgornja tretjina najprej postreže z nekoliko težavnejšo prosto plezarijo ob dobrem varovanju in čvrsti skali (6b).

Sledi dolgo prečenje v levo (tri polne raztežaje) in nato še pretežno tehnični izstopni raztežaji (A1).

S smerjo sva opravila v solidnih 10 urah in pri tem popolnoma potešila svojo adrenalinsko zasvojenost.

Sledil je dan počitka s pohajkovanjem po Arcu, ob lepem ambientu mesteca, dobrem sladoledu in "firbcanju" z zapravljanjem po številnih dobro založenih alpinističnih trgovinicah. Še en lep dan torej.

Arco
Arco
Za zadnji dan sva izbrala smer "Tyszkiewicz", v steni Colodrija, ki se prepadno boči nad samim mestecem. Smer je nekoliko krajša a jedrnata (220 m, 6b+/6a).

Popoldne je sledil odhod proti domu. Za nama je bilo nekaj čudovitih dni, katerih se bom kot vodnik in alpinist z veseljem spominjal.

Gost Ivan se je izkazal kot zanesljiv in zelo sposoben soplezalec in lahko si samo želim, da se še kdaj naveže na mojo vrv!