Prečenje Saas Fee – Zermatt

12.4. – 16.4. 2013

Fotografije: Borut Naglič

Letos vreme daljšim turam žal ni bilo naklonjeno. A ena luknja se je le našla. Sicer so bila predvidena štiri prečenja.

Skratka po prvem meglenem in snežnem dnevu so sledili štirje čudoviti dnevi neizmernih lepot ledeniških gora, prijetnega druženja in popotovanja na turnih smučeh.

Zgodba se je pričela v Saas Fee-ju, majhnem mestecu nad dolino Saastal.

Prvi dan

Prvi dan smo se povzpeli z gondolo na kočo Langfluhe (2870 m), nato dalje v meglena pobočja Alphubla (4206 m). Turo smo zaradi neugodnih vremenskih razmer zaključili na višini 3970 metrov, oziroma na vzhodnem grebenu Alphubla. Sledil je spust in namestitev v koči Langfluhe (2870 m).




 


 

Drugi dan

Naslednje jutro smo se prebudili v čudoviti dan, naš današnji cilj je bil Allalinhorn (4027 m). Do njega smo se povzpeli spočetka po smučišču do okoli 3500 m, od tu pa po vršnih pobočjih gore na njen vrh. Sledilo je smučanje v smeri Britannia hutte (3030 m), kjer smo tudi zaključili dan.




 


 
Allalinhorn


 
Britannia hutte

Tretji dan

Pred nami je bila »kraljevska etapa« prečenja in temu primerno je bilo tudi nekoliko zgodnejše vstajanje ob 4:45. Pot se je spočetka začela s spuščanjem na ledenik Hochlaub-Gletscher in nadaljevala preko ledenika Allalin-Gletscher na sedlo Adlerpass (3789 m) ter na vrh Strahlhorna (4190 m). Gora je izredno razgledišče po Valiških Alpah. Sledil je spust nazaj proti sedlu in dalje po kar strmih pobočjih (40 – 50 stopinj) na ledenik Adler-Gletscher. Na srečo smo imeli dobre razmere in ni bilo potrebno uporabiti vrvi za spuste. Od tu dalje smo bili naenkrat sami v prostranstvih ledenika Findeln-Gletscher. Pred nami je bil še vzpon na sedlo Stochornpass (3394 m). Nato spočetka zelo položen spust proti koči Monterosa hutte (2883 m), ki pa se je zaključil z dokaj strmo stopnjo nad položnejšimi pobočji okoli koče Monterosa hutte. Sama stopnja niti ne bi bila problem ako na njej ne bi bilo do dna ojužene snežne odeje. Vse skupaj je bilo precej obremenjujoče za ohranitev hladnih živcev, vsak trenutek sem pričakoval ob ugrezanju do pasu, da se bo utrgalo... Hvala bogu se ni in smo srečno prispeli do koče, utrujeni in zadovoljni. Sama koča je res impresivna, izdelek najmodernejše arhitekture in gradbeništva, po eni strani v notranjosti še ohranja gradnjo iz naravnih materialov – les, na zunaj pa ponuja izgled modernih prihajajočih časov.



Levo Strahlhorn, v sredini Adlerpass, desno Rimpfischhorn (4199 m)
 


 
Pogled nazaj na ledenik Hochlaub-Gletscher

Spodaj Adlerpass
 

Vrh Strahlhorn
 

Vrh Strahlhorn
 

Prostranstva ledenika Findel-Gletscher, v ozadju Monte Rosa, vrh Nordend (4609 m)
 

Sedlo Stockhornpass
 
'Gnila' pobočja nad Monte Rosa Hutte


 

Četrti dan

Privoščili smo si nekoliko kasnejši zajtrk (7:00) in spontani odhod na turo v smeri sedla Silbersattel (4515 m), ki leži med najvišjima vrhovoma Monte Rose, levo Nordend (4609 m) in desno Dufourspitze (4618 m). Povzpeli smo se nekoliko nad 4000 metrov, poznali so se napori minulih dni. Sledil je čudovit spust na smučeh v smeri pristopa. Dan smo zopet zaključili na Monte Rosa hutte.



Lyskamm (4527 m)
 


 

Peti dan

Spust v civilizacijo, kateri smo uspeli pobegniti za teh nekaj nepozabnih dni. Začelo se je v nekoliko pooblačenem dnevu s spustom na ledenik Gornergrat gletcher. Vreme se je hitro spremenilo iz oblačnega v jasno in temu primerno so se dvignile temperature. Sledil je še en adrenalinski vložek. Ledenik se zaključuje z ozko in strmo sotesko, katera je prehodna le ob zadostni količini snega, ki prekriva hudournik, kateri priteče izpod ledenika Gornergrat gletcher. Moram reči da smo verjetno ujeli zadnji vlak za ta prehod, ponekod so bili snežni mostovi načeti in vprašljivi, šlo je malo na tesno. Za eno mesto je bilo potrebno uporabiti vrv – kratek spust. No stvar se je srečno iztekla na pobočjih smučišča nad Zermattom. Sledilo je še lahkotno vijuganje po razmehčanih progah do Zermatta (1603 m). Dva gosta sta si zaželela še smuke in sta se z gondolo povzpela na Kleine Matterhorn (cca 3800 m), ostali pa smo ob pivcu in rostiju (značilna hrana tega konca), podoživljali pretekle dni in nehvaležno opravljali mimoidoče... Do izhodišča (Saas Fee) smo se vrnili delno z vlakom in delno z avtobusom.




 


 


 


 
Na smučišču nad Zermattom


 


 
Vse skupaj se je izteklo na najlepši možni način in polni vtisov, ki ti jih da le življenjska izkušnja v borbi s samim seboj in naravo, smo se vrnili vsak svojemu vsakdanu naproti.

Hvala vsem sodelujočim.